V enem kubičnem milimetru zobnih oblog je približno 100 milijonov bakterij, ki se delijo na več kot 500 različnih vrst. Bakterije se na površini zob združujejo v kompleksne kolonije, imenovane bakterijski biofilm oziroma zobni plak. Njegova količina in sestava sta močno odvisni od uspešnosti njegovega odstranjevanja ob vsakodnevni ustni negi. Pri zdravih posameznikih so bakterije pretežno neškodljive, ob opustitvi ustrezne ustne higiene pa se biofilm nemoteno razvija, pri čemer nastaja vedno debelejši sklad, v katerem se sestava bakterij spremeni tako, da se veča število patogenih, predvsem anaerobnih bakterij, ki jih  povezujemo z nastankom parodontalne bolezni.

Parodontalna bolezen se večinoma prične že v zgornji odrasli dobi. Zaradi slabo opaznih znakov in odsotnosti bolečine je ni mogoče hitro prepoznati. Čeprav napreduje počasi, ogroža funkcionalnost zobovja in v končni fazi vodi v izgubo zob.

Parodontalna bolezen je kljub dobrim možnostim zdravljenja še posebej v primerih, ko je odkrita pravočasno, v Sloveniji še vedno glavni razlog za izgubo zob po 35. letu starosti.

Raziskava, ki so jo opravili na Stomatološki kliniki v Ljubljani, kjer so dvajset let spremljali stanje obzobnih tkiv odraslih prebivalcev Ljubljane, je pokazala alarmantno stanje. Parodontalna bolezen prizadene več kot 90% prebivalstva, več kot 50% prebivalcev Ljubljane pa ima znake zmerne ali napredovane parodontalne bolezni. Podatki žal ne kažejo, da bi se stanje v zadnjih letih izboljševalo.